EKOLOŠKO KMETOVANJE
Ekološko kmetovanje je ena izmed oblik, ki ima poseben pomen v slovenskem kmetijstvu, saj
pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske
raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju
okolja. Poleg tega pa zagotavlja tudi pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z visoko
prehransko vrednostjo in v največji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi
naravnimi viri ter uveljavljanja principa živalim ustrezne reje.
Ekološko kmetovanje je eden izmed učinkovitejših načinov trajnostne kmetijske rabe naravnih
virov. Po referenčnih podatkih DG AGRI se je v letu 2002 v Sloveniji izvajalo na 15.400 ha
kmetijskih površin. Prve kontrolirane kmetije so se v Sloveniji pojavile leta 1998 in od takrat
njihovo število in obseg vključenih površin iz leta v leto narašča, kar kažejo tudi statistični podatki.
Tako se je v letu 2006 ekološko kmetovanje izvajalo v okviru 1.876 kmetijskih gospodarstev na
26.830,62 ha kmetijskih površin. V zadnjih letih je delež kmetijskih gospodarstev v ekološki
proizvodnji narasel z 1,5 odstotka na 2,4 odstotka.

V letu 2004 je bila izplačana podpora za ekološko kmetovanje iz sklopa kmetijsko-okoljskih
ukrepov PRP 2004 - 2006 za 15.477 ha kmetijskih površin.
Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se je zaradi vedno večje občutljivosti potrošnikov za
zdravstvena, okoljevarstvena vprašanja ter vprašanj glede zaščite živali močno povečalo.
Slovenija ima, glede na naravne danosti, odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj
ekološkega kmetijstva. Zato je Slovenija na osnovi evropskega akcijskega načrta pripravila
nacionalni akcijski načrt dolgoročnega razvoja ekološkega kmetijstva, ki vsebuje analize ter
opredeljuje potrebe, cilje, predloge in ukrepe za vzpodbujanje dolgoročnega pospešenega razvoja
ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015.
Na podlagi rasti števila ekoloških kmetij in glede naravnih danosti v Sloveniji ter na drugi strani
zaradi vse večje osveščenosti potrošnikov in njihovega povpraševanja po ekoloških pridelkih, je
ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost zagotavljanja primernega dohodka za kmetijo. V
povezavi z ustrezno predelavo in trženjem ekoloških izdelkov potrošnikom nudi višjo kvaliteto
prehranskih izdelkov.
Rast števila ekoloških kmetij sorazmerno ne povečuje tudi ponudbe slovenskih ekoloških živil na
trgu, na kar kaže dejstvo, da v Sloveniji trenutno povpraševanje po ekoloških pridelkih presega
ponudbo. Čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po zelenjavi in sadju, na večini kmetij v
ekološki pridelavi še vedno prevladuje živinoreja.
Zaradi visoke stopnje ohranjenosti biotske raznovrstnosti, pestrosti in obsega habitatov ter
krajinskih posebnosti v Sloveniji prevladuje predvsem potreba po ohranjanju teh danosti tudi v
bodoče. V največji meri je to mogoče doseči z uporabo okolju prijaznih kmetijskih tehnologij, z
ohranjanjem kmetijske dejavnosti v območjih, kjer obstaja nevarnost opuščanja in zaraščanja ter
preko trajnostne rabe gozdov. Obdelanost kmetijskih zemljišč je pomembna tudi z vidika ohranjanja
oziroma zmanjšanja stopnje erozije. Ker imajo omenjene kmetijske prakse v Sloveniji pozitivenvpliv na ohranjanje narave in okolja ter varovanje voda, je nujno potrebno nadaljevanje podpor tem
načinom kmetovanja tudi v prihodnjem programskem obdobju.
V Sloveniji imamo tudi usmeritev v integrirano pridelavo, ki se je v letu 2006 izvajalo v okviru
5.767 kmetijskih gospodarstev na 49.458 ha kmetijskih površin. Integrirana pridelava temelji prav
tako na upoštevanju strožjih pravil, predvsem kar se tiče uporabe gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev.

Vir:http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/saSSo/PRP_2007-2013/PRP_2007-2013_2._sprememba.pdf